»V prvi se je avtor s postmodernistično etiko in estetiko le spogledoval po formalni plati, medtem ko gre pri preostalih dveh tudi za njuno vsebinsko doživljanje. V svoji poeziji je tedaj že tematiziral razbit svet, poln fragmentov, v Imenih tišine pa tudi tišino, ki jo je nato nadgradil v tretji knjigi. Tematike vseh treh so melanholija, nostalgija in bivanjska samota.«
»Kakšen veličasten pogreb! / Kako zlate besed, koliko besed! / Pesništvo je dobro opravilo nalogo. / Petje je preglasilo tresoče glasilke. // Da je smrt krivična. Tatica! / Pokojnik ni mogel nasprotovati. / Ubogljivo se je zleknil v grob. / Bolj mrtev, kot je nameraval biti.«
»Gre za poezijo jasnega izraza, presunljive lepote in globokih uvidov, ki nas neustrašno in nepopustljivo soočajo z našo človeškostjo; vidi v našo dušo, vidi našo senco in ji da glas - je duhovno darilo, prepotrebna popotnica za ta naš nemirni čas.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju